V Sinagogi Maribor se tudi v letošnjem letu vključujemo v vseslovenski projekt “Ta veseli dan kulture“. Projekt tradicionalno pripravljamo ob 3. decembru, ko se spominjamo rojstva enega naših največjih pesnikov – Franceta Prešerna. V nedeljo, 3. decembra 2017, bomo med 10. in 14. uro imeli dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno ogledali nekdanjo […]

Ciril Horjak že vrsto let spada med najbolj prepoznavne avtorje slovenske karikature in stripovske umetnosti, znan pa je tudi kot dolgoletni sodelavec priloge časnika Večer V soboto. Na tokratni pregledni razstavi razstavljamo njegove portretne karikature in naslovnice, ki že vrsto let krasijo Večerovo sobotno prilogo. Ciril Horjak, znan tudi z umetniškim imenom dr. Horowitz, se

V sklopu prireditev ob 100. obletnici oktobrske revolucije vas vljudno vabimo na predavanje Borisa Hajdinjaka »Največji Jud po Kristusu.« Lev Trocki in ruska revolucija. Lev Bronštejn, bolj znan po svojem prevzetem imenu Trocki, se je rodil leta 1879 v današnji Ukrajini. Njegova družina je bila za takratno Rusijo precej neobičajna, saj med drugim ni govorila

Štiri mariborske ustanove – Mariborska knjižnica, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor in Raziskovalna postaja ZRC SAZU Maribor – organiziramo prireditve ob 100. obletnici oktobrske revolucije. Prireditve se bodo uradno začele z znanstvenim srečanjem, ki bo prav na dan obletnice, to je v torek, 7. novembra 2017, v Univerzitetni knjižnici Maribor med

Marc Chagall (1887–1985) je bil belorusko-francoski umetnik judovskih korenin, eden najbolj prepoznavnih predstavnikov nadrealizma in pionirjev modernizma. Navdih za svoja dela je črpal iz beloruskega kmečkega življenja in v biblijskih temah, ob tem pa je razvil poseben poetično-figurativen slikarski slog. Pomembna sestavina njegove umetnosti so simboli. Chagallovo umetnost in simboliko bo predstavil umetnostni kritik in

Evropski dnevi judovske kulture (EDJK) so vseevropski projekt, ki že osemnajsto leto zapored obiskovalcem prireditev, organiziranih v sklopu projekta, ponuja poglobljen vpogled v posamezne vidike judovske kulture in dediščine. V projekt se vsako leto vključujejo organizatorji iz več kot tridesetih evropskih držav, ki skupaj ponujajo približno 900 dejavnosti, teh pa se udeleži več kot 169.000

Na večer 2. avgusta 1944 so nacisti ukinili in uničili »Zigeunerlager« (»cigansko taborišče«) v Auschwitz-Birkenauu ter v eni sami noči v plinskih celicah kruto pobili več tisoč Romov in Sintov. V spomin na ta tragični dogodek zaznamujemo danes v posameznih državah 2. avgust kot mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi. Ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina

V Mariboru je v poznem srednjem veku živela relativno številčna in pomembna judovska skupnost. Ob koncu 15. stoletja je morala mesto zapustiti, mariborski Judje pa so se nato razselili v različne kraje. Nekateri od njih so pozneje prevzeli priimek Marpurg(er)/Marburg(er), v dobesednem pomenu »iz Maribora«, oziroma Morpurgo. Na prigovarjanje notranjeavstrijskih deželnih stanov po izgonu Judov iz

Ob mednarodnem muzejskem dnevu vas prijazno vabimo v Sinagogo Maribor, Židovska ulica 4, na dan odprtih vrat. V okviru dneva odprtih vrat si boste lahko med 8. in 18. uro brezplačno ogledali razstavo Judje na Goriškem.

26. aprila 1944 so okupatorske oblasti zaukazale zbor prekmurskih Judov, tedaj najštevilčnejše judovske skupnosti na slovenskih tleh, v sinagogah v Murski Soboti in Lendavi. Od tam so jih nato deportirali najprej v Čakovec in naprej v Nagykanizso ter nazadnje v Auschwitz. V tem taborišču so večino Judov takoj po prihodu ubili. Holokavst je preživela le peščica