26. aprila 1944 so okupatorske oblasti zaukazale zbor prekmurskih Judov, tedaj najštevilčnejše judovske skupnosti na slovenskih tleh, v sinagogah v Murski Soboti in Lendavi. Od tam so jih nato deportirali najprej v Čakovec in naprej v Nagykanizso ter nazadnje v Auschwitz. V tem taborišču so večino Judov takoj po prihodu ubili. Holokavst je preživela le peščica […]

Ob mednarodni konferenci Judje v Mariboru in na Štajerskem v srednjem veku pripravljamo tudi spremljajoči dogodek; ta bo prav tako v nedeljo, 23. aprila, v Sinagogi Maribor. V sklopu tega dogodka vas ob 18.50 najprej vabimo na kratko predstavitev dr. Janeza Premka o razvoju mariborske sinagoge in njenem pomenu za mariborsko judovsko skupnost (predstavitev bo

V letu 2016 je minilo 520 let od srednjeveškega izgona Judov s Štajerske in s tem tudi iz Maribora. Z izgonom je nekdaj uspešna in relativno številčna mariborska judovska skupnost, ki je bila pomembna in vplivna celo onstran štajerskih deželnih meja, dokončno zamrla. Samo ugibamo lahko, kakšen bi bil nadaljnji razvoj skupnosti, pa tudi Maribora,

V ljubljanskem judovskem kulturnem centru in Mini teatru že tretje leto zapovrstjo organizirajo mednarodni filmski festival strpnosti. Pod okriljem letošnjega festivala, ki so ga poimenovali Festival Hiša strpnosti, se bo nekaj dogodkov zvrstilo tudi v Mariboru. V Sinagogi Maribor vas v svojo družbo vabimo v sredo, 29. marca, ko bomo v sklopu Festivala Hiša strpnosti

Avtor Schindlerjevega vojaka Rasto Božič je kot tankočuten spremljevalec družbenega dogajanja na Dolenjskem naletel na zanimivo pripoved prisilno mobiliziranega nemškega vojaka Stanka (Stanislava) Ponikvarja. Ta mu je zaupal osebno zgodbo, ki se nanaša na njegovo prisilno mobilizacijo v nemško vojsko leta 1942, vključitev v enote SS in delovanje v koncentracijskih taboriščih Mauthausen in Auschwitz. V

Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo v Sinagogo Maribor, Židovska ulica 4, na dan odprtih vrat. Sinagoga bo 8. februarja 2017 odprta od 10. do 14. ure, tega dne pa bodo obiskovalce ob aktualni razstavi Judje na Goriškem nagovarjali tudi interaktivni kotički, namenjeni spoznavanju judovske zgodovine in kulture. Prijazno vabljeni v našo družbo!

Holokavst ali hebrejsko šoa je bil eden najhujših zločinov zoper človeštvo, ki je posegel v temeljne vrednote civilizacije. Med drugo svetovno vojno je bilo v hladen, preračunljiv in industrializiran proces nacističnega preganjanja ter naposled uničenja ujetih na milijone ljudi. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta vabimo v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2017

Dachau, Mauthausen, Rižarna, Jasenovac in Auschwitz so sinonimi za nekatera najokrutnejša koncentracijska taborišča v drugi svetovni vojni. Za ograjo teh taborišč je življenje izgubilo več milijonov ljudi, danes pa nas kot spomeniki med drugim opominjajo na nujnost spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja antisemitizma, ksenofobije in rasizma. V sodelovanju z Mariborsko knjižnico in Salonom uporabnih umetnosti

Znanstvena srečanja Vsako leto eno ime so namenjena javni predstavitvi najnovejših izsledkov raziskav s področja zgodovine holokavsta in antisemitizma, obenem pa tudi življenjskih zgodb t. i. pravičnikov med narodi in posameznikov, ki so bili med drugo svetovno vojno žrtve nacističnega uničevalnega stroja. Letošnje mednarodno znanstveno srečanje, ki ga tradicionalno organiziramo ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januar, v Sloveniji zaznamujemo z vsakoletnim projektom Šoa – spominjajmo se. V okviru projekta, v katerega se vključujejo številne kulturne, muzejske, raziskovalne in izobraževalne ustanove, pripravljamo razstave, znanstvena srečanja in različne kulturne dogodke. Holokavst je bil eden najhujših zločinov zoper človeštvo. V njem je življenje izgubilo okoli 6 milijonov Judov,