Prostorska ureditev
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Mariboru potekala široko zasnovana prenova starega mestnega jedra, v okviru katere je bila predvidena tudi prenova nekdanje judovske četrti in sinagoge. Zgradba se že več kot 500 let ni uporabljala kot sinagoga, zaradi številnih prezidav pa je bila njena izvirna pričevalnost precej spremenjena. Rekonstrukcijsko-obnovitvena dela na objektu nekdanje sinagoge so se pričela leta 1992 in že prvi posegi in stavbne raziskave so razkrili, da zgradba v svoji strukturi skriva številne izvirne arhitekturne elemente, na podlagi katerih bi bilo mogoče rekonstruirati osrednji prostor srednjeveške sinagoge. V sledečih letih so bila izvedena intenzivna obnovitvena dela, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa so bila nekajkrat prekinjena. Kljub načelni podpori mnogih tujih institucij in organizacij sta obnovo sinagoge v celoti financirala Mestna občina Maribor in nekdanje Ministrstvo RS za kulturo.
Programska ureditev
Vzporedno z obnovitvenimi deli so bila zasnovana vsebinska izhodišča za delovanje kulturnega centra, ki je kot nov mestni kulturni prostor javnosti odprl vrata aprila 2001 pod okriljem Pokrajinskega muzeja Maribor. Osnovno poslanstvo Sinagoge Maribor, kakor je bil center poimenovan, je od vsega začetka temeljijo na preučevanju, ohranjanju, negovanju in predstavitvah judovske kulturne dediščine. Že v prvih letih delovanja smo navezali stike z nekaterimi domačimi in tujimi sorodnimi ustanovami, sočasno pa smo več poudarka namenili promociji centra in nastajajočih kulturnih programov ter vključevanju obnovljene sinagoge kot edinstvenega kulturnozgodovinskega spomenika v mestno turistično ponudbo. S prirejanjem kulturnih, znanstvenih in drugih prireditev skušamo javnost prav tako opozarjati na kulturne raznolikosti, nekdanjo sinagogo pa oživljamo kot prostor medkulturnega in medverskega dialoga. Ker skladno s projektom obnove sinagoga ni bila obnovljena kot sakralni objekt, se danes v tej obliki tudi ne uporablja.
Udeležba v projektih
Na pobudo Judovske skupnosti Slovenije oziroma njene mladinske organizacije Kadime smo se leta 2006 vključili v mednarodni projekt Evropski dnevi judovske kulture, v katerega se iz leta v leto vključuje vse več različnih ustanov. Častni pokrovitelj projekta je že nekaj let predsednik Republike Slovenije, Sinagoga Maribor pa je v letu 2010 postala nacionalni koordinator projekta. V istem letu smo v sodelovanju s Prvo gimnazijo v Mariboru zasnovali projekt Šoa – spominjajmo se, s katerim vsakoletno zaznamujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. V Sinagogi Maribor namreč precejšen del programskih vsebin namenjamo prav zgodovini holokavsta in antisemitizmu, pri čemer sodelujemo s številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki in ustanovami.