Ta veseli dan kulture predstavlja tradicionalno vsakoletno kulturno manifestacijo, s katero obeležujemo rojstvo enega najznamenitejših slovenskih pesnikov – Franceta Prešerna. Kulturne ustanove vabimo obiskovalce ob 3. decembru na brezplačne oglede predstav, razstav in koncertov, predavanja, vodenja, delavnice in raznovrstne druge kulturne dogodke. V Centru judovske kulturne dediščine vabimo obiskovalce med 8. in 16. uro na […]

Mariborsko umetnico Ireno Zemljič Gajser odlikuje prepoznaven likovni slog, s katerim raziskuje zlasti notranje strukture tako stvarnega kot metafizičnega mikrokozmosa. Temu ostaja zvesta tudi v najnovejšem ciklusu, posvečenem umetniškemu raziskovalnemu popotovanju v simbolni svet judovskega kulturnega izročila. Irena Zemljič Gajser se v svojem likovnem ustvarjanju vseskozi sprehaja med abstraktnim in realističnim, navidezni barvni monotoniji in

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, ki v Sloveniji potekajo od 25. septembra do 3. oktobra, bosta vstop v sinagogo in ogled razstave Sinagoge v vzhodni Srednji Evropi med letoma 1782 in 1944 brezplačna. Sinagoga Maribor je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Dnevi evropske kulturne dediščine so letos posvečeni praznovanjem

“Zgodovina sinagog v vzhodni Srednji Evropi ni zgolj akademsko vprašanje. Tudi ni suhoparno poglavje splošne zgodovine arhitekture, ampak relativno živopisen pričevalec kulturnih interakcij med Judi in številnimi etničnimi skupinami ter nejudovskimi verskimi skupnostmi na posameznem območju … Sinagoge so utelešale upanje in vero v naprednejši, razumnejši in pravičnejši svet.” (Rudolf Klein) Dokumentarna razstava Sinagoge v

V Mariboru je v srednjem veku živela tako številčno kot tudi ekonomsko izjemno močna judovska skupnost, vplivna celo v širšem geografskem prostoru. Mariborski Judi so se ukvarjali zlasti s trgovino in posojanjem denarja, njihovi poslovni in družinski stiki pa so segali vse do Prage, Dubrovnika, Benetk in celo Ancone. Judovska četrt je bila v jugovzhodnem

V okviru letošnjih Evropskih dnevov judovske kulture si bo mogoče ogledati tudi projekcijo kratkega dokumentarnega filma o prvi mariborski zdravnici Klari Kukovec. Klara se je rodila kot Kaja Lea Doktor leta 1883 v Hersonu v današnji Ukrajini. Že v otroštvu je čutila potrebo po tem, da bi zdravila bolne ljudi, a odločitev za študij ni

Evropski dnevi judovske kulture so vseevropski projekt. Pod njegovim okriljem različne judovske ustanove, sinagoge, muzeji in druge kulturne institucije, na široko odpiramo vrata najširšemu krogu obiskovalcev ter jih vabimo k ogledu in spoznavanju raznovrstnosti judovske kulturne dediščine na evropskih tleh. Letošnji Evropski dnevi judovske kulture so posvečeni temi »Mostovi«, v Sloveniji pa bodo še posebej

»Čisto vse resnice, o strahu in bedi, in tega, kaj so resnično počeli z nami, ti ne morem povedati.« (Ceija Stojka, Mar sanjam, da živim? Osvoboditev iz Bergen-Belsna) Na večer 2. avgusta 1944 so nacisti ukinili in uničili »Zigeunerlager« (»cigansko taborišče«) v Auschwitz-Birkenauu ter v eni sami noči v plinskih celicah kruto pobili več tisoč Romov

Pred drugo svetovno vojno je najštevilnejša judovska populacija na Slovenskem živela v Prekmurju. Spominu na slovenske žrtve holokavsta se v različnih slovenskih mestih poklonimo 26. aprila, ob obletnici začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja. Prekmurski Judje so po aprilskem napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo najprej doživeli kratkotrajno nemško okupacijo, nato pa živeli pod madžarskimi okupacijskimi

Judje so na Slovaškem stalno prebivali vsaj od 11. stoletja naprej, po zatonu starih srednjeveških skupnosti pa so se v večjem številu znova naseljevali od sredine 17. stoletja dalje in zlasti v 18. stoletju. Tedaj so se oblikovale skupnosti, ki so obstajale vse do holokavsta. Med drugo svetovno vojno je preganjanje slovaških Judov postalo še posebej intenzivno po