V Mariboru je v srednjem veku živela tako številčno kot tudi ekonomsko izjemno močna judovska skupnost, vplivna celo v širšem geografskem prostoru. Mariborski Judi so se ukvarjali zlasti s trgovino in posojanjem denarja, njihovi poslovni in družinski stiki pa so segali vse do Prage, Dubrovnika, Benetk in celo Ancone. Judovska četrt je bila v jugovzhodnem predelu srednjeveškega Maribora, hiše in posestva pa so imeli Judi tudi v drugih delih mesta in na drugi strani mestnega obzidja.
Eden najznamenitejših predstavnikov mariborske srednjeveške judovske skupnosti je bil rabin Israel Isserlein, imenovan tudi Israel ben Petachia ali Israel iz Marpurka. V mestu je živel v drugi četrtini 15. stoletja, njegova razmišljanja in odločitve pa so v rabinskem pravu veljavne še danes.
Cesar Maksimilijan I. je ob koncu 15. stoletja Jude izgnal iz Štajerske, zato so morali zapustiti tudi mesto ob Dravi. Mariborski Judi so se pozneje razselili po vsem svetu in v priimku Marpurgo ali Morpurgo s seboj ponesli spomin na srednjeveški Marpurg.
V Maribor so se Judi začeli ponovno priseljevati šele po dolgih treh stoletjih, a njihovo število je vse do druge svetovne vojne ostajalo skromno. V tridesetih letih 20. stoletja so bili močno vpeti zlasti v mariborsko tekstilno industrijo, v kateri je pomembno mesto zasedal judovski podjetnik Marko Rosner. Bil je lastnik več tovarn, znan pa je bil tudi zaradi svoje dobrodelnosti.
Mnogim mariborskim Judom ni uspelo ubežati nacističnemu preganjanju in so življenje izgubili v holokavstu. Danes živi v mestu le peščica Judov, na judovsko kulturnozgodovinsko izročilo mesta pa nas opominja ohranjena srednjeveška sinagoga, ki je edina sinagoga iz tega obdobja na slovenskih tleh in ena redkih ohranjenih sinagog v vsem srednjeevropskem prostoru.
Po sledeh dediščine mariborskih Judov nas bosta popeljala dr. Janez Premk in Boris Hajdinjak. Vodeni ogled se bo začel ob 17. uri pred sinagogo na Židovskem trgu. Zaradi omejenega števila mest je potrebna predhodna rezervacija na e-naslov klemen.brvar@mb.sik.si.
