Mariborsko zgodovino so zaznamovali mnogi posamezniki, ki so v različnih obdobjih pomembno sooblikovali mestno življenje in utrip. Ena od njih je bila zdravnica Klara Kukovec, prva ženska z zasebno zdravniško ordinacijo v mestu. Klara se je rodila kot Kaja Lea Doktor leta 1883 v Hersonu v današnji Ukrajini. Že v otroštvu je čutila potrebo po […]

Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov in Sintov, po novejših ocenah celo okoli 600.000. Heinrich Himmler, eden glavnih organizatorjev in izvajalcev nacističnega genocida, si je brez predaha izmišljal protiromske zakone in dekrete za množično uničevanje teh etničnih skupin, 15. novembra 1943 pa jih je tudi uradno izenačil z Judi, s čimer

Ta veseli dan kulture predstavlja tradicionalno vsakoletno kulturno manifestacijo, s katero obeležujemo rojstvo enega najznamenitejših slovenskih pesnikov – Franceta Prešerna. Kulturne ustanove vabimo obiskovalce ob 3. decembru na brezplačne oglede predstav, razstav in koncertov, predavanja, vodenja, delavnice in raznovrstne druge kulturne dogodke. Letos se projektu pridružujemo tudi v Centru judovske kulturne dediščine. Med 8. in

Najnovejša samostojna razstava EN SOF Cvetke Hojnik v mariborski sinagogi predstavlja večdimenzionalno nadgradnjo njenega dosedanjega opusa, saj gre za projekt v okviru magistrske naloge, zastavljen kot homage lendavskim Judom, navezujoč na mistično izročilo kabale. Brez dvoma predstavlja Cvetka Hojnik na sicer izjemno raznoliki slovenski umetniški sceni svojevrstno zanimivost, saj na specifičen način združuje izkušnje s

V četrtek, 23. oktobra 2014, ob 18. uri vas vabimo v Sinagogo Maribor, Židovska ulica 4, na predstavitev knjige ZA MIZO S PREKMURSKIMI ŽIDI – KUHARICA PO SVETOPISEMSKIH PRAVILIH avtorja Bojana Zadravca. V knjigi so zbrani recepti za jedi, ki so jih pripravljale prekmurske Judinje. Knjiga, prva tovrstna kuharica v slovenskem jeziku, ponuja tako vpogled

Obdobje druge svetovne vojne je bilo eno najtemnejših poglavij v zgodovini judovstva na Slovenskem. Takrat je najmočnejša judovska skupnost živela v Prekmurju, predvsem na območju Lendave in Murske Sobote. Leta 1944 je doživela usodni udarec in množično uničenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih; največ Judov je dočakalo smrt v zloglasnem Auschwitzu. V sklopu prizadevanj po celoviti

V sklopu aktivnosti ob obeleževanju letošnjega Evropskega dneva judovske kulture vabimo obiskovalce, da se nam v nedeljo, 14. septembra pridružijo v Gradu Negova, kjer bomo v sodelovanju z zavodom Kultprotur – Zavod za kulturo, turizem in promocijo iz Gornje Radgone pripravili koncert judovske glasbe. Ob 17.30 se bo koncert pričel z nastopom Klarise Jovanović in

Šehina je sinonim za B.ga, hkrati pa predstavlja njegov ženski vidik, ki je izražen v božanski prisotnosti med ljudmi. V hebrejščini je beseda Šehina ženskega spola in pomeni »bivanje, prebivanje, ustaljenost«; v samostalniški in glagolski obliki je moč te besede velika: dejanje bivanja, stanje biti, stanovati, se nekje ustaliti. Šehina izraža eksil, izgon, ki pa

Projekt Evropski dan judovske kulture se je v manj kot dveh desetletjih razvil v enega bolj prepoznavnih mednarodnih projektov. Pod njegovim okriljem se vsako leto na eno od septembrskih nedelj v želji po spoznavanju judovske dediščine, kulture in umetnosti povezujemo snovalci in obiskovalci kulturnih prireditev v približno tridesetih evropskih državah. Letos je Evropski dan judovske

Na večer 2. avgusta 1944 so nacisti ukinili »Zigeunerlager« (»cigansko taborišče«) v Auschwitz-Birkenauu in v eni sami noči v plinskih celicah kruto pobili več tisoč Sintov in Romov. Ženske, otroci in moški, ki so imeli na podlakti vtetovirano taboriščno številko, pred njo pa črko Z za »Zigeuner«, so delili usodo mnogih »Ciganov« v drugi svetovni