Poznani so kot »Cigani«, a sebe imenujejo Romi ali Sinti. V skladu z dogovorom na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu za vse nekoč Cigani imenovane ljudi dosledno uporabljamo izraz Romi. Prisotnost Romov na evropskih tleh in njihov izvor sta bila dolgo neznanka, predvsem zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov. Kot ključ za razumevanje zgodovine […]

Evropski dan judovske kulture obeležujemo v Sloveniji že osmič zapovrstjo in tudi tokrat se bodo zvrstile različne prireditve tako v Mariboru, Ljubljani, na Ptuju, v Murski Soboti in Lendavi kot tudi v Negovi, ki se kot prizorišče projektu priključuje prvič. Čeprav se bo letošnji EDJK odvijal na zadnjo septembrsko nedeljo tik za praznovanjem sukota, bomo

Michel D’Anastasio je eden najbolj eminentnih hebrejskih kaligrafov na svetu, a vendar je njegovo delo v srednji Evropi razmeroma neznano. Umetnikovi kaligrafski začetki segajo v leto 1989 in vse odtlej predano raziskuje izrazne možnosti, ki jih ponujajo lepopisno zapisane črke. Nad hebrejsko abecedo se je navdušil na popotovanju po Izraelu leta 2004, ko se je

Judovska zgodovinska izkušnja s pismenostjo je poduk o pomenu izobraževanja, ki bi ga morali vsi upoštevati, še posebno v negotovih časih. Tudi danes Judje bistveno več vlagajo v izobrazbo od poprečja, opravljajo bolj zahtevna dela in eden od rezultatov takega ravnanja je tudi število Nobelovih nagrad, ki neverjetno presega delež Judov v prebivalstvu planeta. Drugo

Problem sistematično zatrtega socialnega spomina, ki je po drugi svetovni vojni ovil usodo slovenskih Judov in holokavsta v pozabo, je sam na sebi del študij in preučevanj, ki jih Sinagoga Maribor že nekaj let načrtno vzpodbuja v kontekstu prizadevanj po odpravljanju dolgoletnega javnega, političnega in strokovnega molka o holokavstu in njegovih posledicah na današnjih slovenskih

Po desetih letih, odkar je Jakov Bararon v Sinagogi Maribor razstavil serijo slik Or Hadaš – Nova svetloba, se ta priznani likovni umetnik ponovno predstavlja mariborskemu in slovenskemu občinstvu. Tokrat z najnovejšim ciklusom slik, poimenovanim Vista (Pogled), s katerim avtor ostaja zvest iskanju iz bogatega judovskega izročila izhajajočega bistva, ki ga razkriva v likovno prepoznavnih

Tistega večera so po domovih kraških vasi zagorele svečke in nemo izražale globoko žalost ponižanega primorskega človeka. V desetletjih, ki so sledila, so se »žalostne lučke« še večkrat prižgale … V četrtek, 11. aprila 2013, bomo v Sinagogi Maribor v sodelovanju z Mariborsko knjižnico predstavili knjigo Po domovih kraških vasi so zagorele svečke, ki jo je

Judovsko pokopališče oziroma židovski cintor, kot smo poimenovali literarni večer, je izbor iz več svetovnih judovskih antologij. Prva je izšla v Londonu 1980 z naslovom Antologija židovske poezije v poljščini. V njej so zbrani stihi poljskih Judov, ki so ustvarjali v letih 1868 do 1968. Izbor in podatke je zbral književnik Zew Szeps. V antologiji

»Doumel sem pomen najgloblje skrivnosti, ki jo izpovedujeta človeška poezija in človeško mišljenje in verovanje: odrešitev s pomočjo ljubezni in v ljubezni. Sprevidel sem, da lahko človek, ki na tem svetu nima ničesar več, dosega blaženost, pa čeprav le za trenutek, skozi meditacijo o ljubljenem človeku.« (V. Frankl) Pomen glasbe v življenju Judov najdemo že

V čast največjemu slovenskemu pesniku praznujemo 8. februarja Prešernov dan, s katerim obeležujemo spomin na pesnikovo življenje in delo. V ta namen slovenski muzeji, galerije in kulturni zavodi na široko odpremo vrata svojih ustanov, v želji, da bi kulturno in umetniško snovanje približali ljudem. Temu se pridružuje tudi Sinagoga Maribor, ki bo 8. februarja odprta