Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v soboto, 8. februarja 2020, v Sinagogi Maribor na Židovski ulici 4, za vas pripravili naslednji program:
- od 10. do 15. ure: dan odprtih vrat, samostojni ogledi nekdanje sinagoge in aktualne razstave »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: slovenske žrtve Auschwitza;
- ob 11. uri: »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: slovenske žrtve Auschwitza, strokovno vodenje po razstavi z avtorjem Borisom Hajdinjakom;
- ob 15. uri: Nekje še sije sonce, predstavitev knjige Michaela Gruenbauma in Todda Hasak-Lowyja, o knjigi so se pogovarjali prevajalka Zala Stanonik, Marjetka Berlič in Boris Hajdinjak;
- ob 18. uri: Orfej iz pekla: lagerske pesmi Aleksandra Kulisiewicza, glasbeno-literarni performans Janija Kovačiča.
Vstop v Sinagogo in ogled prireditev sta bila tega dne brezplačna.
Program, ki smo ga pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku, je bil tudi del projekta Šoa – spominjajmo se 2020. Častni pokrovitelj projekta je bil minister za kulturo Republike Slovenije mag. Zoran Poznič.
Programe Sinagoge Maribor financira Mestna občina Maribor.
Organizatorji:
Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Založba Pivec, Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Michael Gruenbaum, Todd Hasak-Lowy
Nekje še sije sonce
Prevod Zala Stanonik
Miša je igriv devetletnik, ki živi v najboljšem mestu na svetu, v Pragi, in rad igra nogomet. Ko v njegovo rojstno mesto vkorakajo Nemci, se vse spremeni … Nemci vsak dan kaj prepovejo: Judje ne smejo več v šolo, ne smejo v kino ali trgovino, ne smejo igrati nogometa v parku, ne smejo opravljati svojega poklica. Vzamejo jim domove in jih prisilijo, da nosijo zvezdo rumene barve. Mišo ta zvezda še posebej žge, saj, prišita na prsih, že od daleč naznanja, kdo je. In ko mora Miša Prago nazadnje zapustiti, se mu sesuje svet. Njega, mamo in sestro Nemci pošljejo v koncentracijsko taborišče Terezín …
Avtor Michael Gruenbaum se je odločil, da svojo življenjsko zgodbo pove mladim bralcem, saj si želi, da se grozote, ki jih je videl in doživel, ne bi nikdar več ponovile. Todd Hasak-Lowy, dejanski pisec besedila, pa ni hotel le povzemati dogajanja, bralca je postavil in medias res in mu s prvoosebno pripovedjo v sedanjiku omogočil vstop v središče dogajanja. Roman je napisan tako, kot je dogodke videl Miša, z njim jočemo in se veselimo, predvsem pa tudi nas na prsih žge tista rumena zvezda.
Knjiga je prevedena v številne jezike ter je prejela mnoge nominacije in nagrade. Več o knjigi najdete tukaj.
Jani Kovačič
Orfej iz pekla: lagerske pesmi Aleksandra Kulisiewicza
Aleksander Tytus Kulisiewicz (1918–1982) je bil nadarjen pevec, pisec in izvajalec, ki je bil več kot pet let zaprt v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen pri Berlinu. Kot priča in kot žrtev taborišč je ustvaril, zbral in ohranil eno največjih zbirk glasbe in pesmi iz nacističnih taborišč. Sam je zložil najmanj 54 pesmi. Ta izjemna zbirka se dotika temeljnih eksistencialnih tem življenja in je pomembna ter dragocena ne le za glasbeno vedo, temveč tudi za sodobno evropsko zgodovino, tako za muzikologe kot za zgodovinarje pogroma druge svetovne vojne in holokavsta.
Priznani slovenski kantavtor Jani Kovačič je izbral 24 pesmi Aleksandra Kulisiewicza*, ki sta jih iz poljščine in nemščine prevedla skupaj s Simono Klemenčič. Jani Kovačič je nato s plošč in predvojnih posnetkov transkribiral melodijo ter jo opremil s harmonijami. Ker je Aleksander Kulisiewicz nastopal sam s kitaro, je tudi Jani Kovačič za interpretacijo njegovih pesmi iz taborišč 1939–1945 izbral ta način.
Nastop je bil posvečen človeški volji do življenja in večnemu optimizmu, pa čeprav zna biti črn.
*15 pesmi je s CD-plošče Songs from the Depths of Hell (Folkways Records, 1979), 7 pesmi s plošče Ballads and Broadsides: Songs from Sachsenhausen Concentration Camp 1940–1945 (United States Holocaust Memorial Museum, 2008), ena s plošče Chants de la déportation (Le Chant du Monde, 1975) in ena iz knjige Adreße: Sachsenhausen, Literarische Momentaufnamen aus den KZ.
