Judje živijo na Škotskem vsaj od 17. stoletja naprej; sprva so prihajali posamezno in v dvoje, da bi študirali na znanih škotskih univerzah, v 19. in v 20. stoletju, ko je bilo življenje Judov v vzhodni Evropi zaradi preganjanja vse bolj nevarno, pa jih je bilo vedno več.
Judovska skupnost je ohranjala svojo posebno tradicijo, hkrati pa se je ponašala s tem, kako hitro se je vključila v škotsko družbo. Ustanovljene verske, izobraževalne in dobrodelne ustanove so bile izraz skupne samozavesti – in zaupanja v Škotsko. Judje so prispeli v deželo brez zgodovine antisemitizma, ki bi ga odobravala država, kar je za Evropo edinstveno. Kmalu so Judje postali največja nekrščanska manjšina, klan Mojzesovske vere, dodane v mozaik Škotske. Sinovi in hčere škotske judovske skupnosti so dali pomembne prispevke na svojih področjih, in sicer kot znanstveniki in zdravniki, sodniki in poslanci, umetniki in pisatelji – ter kot kmetje in gozdarji, izdelovalci kiltov in proizvajalci viskija! Skupnost, ki na svojem višku nikoli ni štela več kot 16.000 pripadnikov, je majhna, vendar velika po duhu, z razvejanimi dejavnostmi, zaradi katerih se mnogokrat zdi večja. Judje so prišli na Škotsko iskat zatočišče – a so našli dom. (Michael Mail)
Organizator gostovanja razstave v Sloveniji je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Gostovanje smo pripravili v sodelovanju s Tartan Arts, podprla pa ga je Mestna občina Maribor.
