Mariborska knjižnica in Sinagoga Maribor sta v sodelovanju z založbo Beletrina in SNG Maribor načrtovali otvoritev razstave Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo.
Predvideni datum najave otvoritve razstave je bil 18. 3. 2020, ko je bila napovedana predstavitev četrtega ponatisa romana Zlate Vokač Medic Marpurgi (https://beletrina.si/knjiga/marpurgi), predvideni datum otvoritve razstave pa je bil 3. 4. 2020, ko je bila napovedana premiera opere Nine Šenk in Igorja Pisona Marpurgi v SNG Maribor (https://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/marpurgi/). Ker še nekaj časa ne bo možno uresničiti teh načrtov, vas vabimo k »pokušini« dela razstave, ki ga je pripravil soavtor mag. Klemen Brvar iz Mariborske knjižnice.
Po besedah Zlate Vokač Medic, avtorice romana Marpurgi, so zametki kultne knjige nastali med preizkušnjo mladostnih let. Njeno družino so Nemci leta 1941 izgnali v Bugojno, bosansko mestece, ki je bilo takrat sestavni del Pavelićeve Neodvisne države Hrvaške. V težkih eksistenčnih razmerah in občutkih iztrganosti od doma, je zvedavi najstnici v roke prišla znamenita Zgodovina Judov Heinricha Grätza. V prvem tovrstnem sintetičnem historičnem delu je bil njen Maribor večkrat omenjen kot odprto in svetovljansko srednjeveško mesto z močno judovsko skupnostjo. V izrazitem kontrastu z zapisanim je bilo ustaško nasilje nad judovskih in srbskih prebivalstvom, ki ga je Zlata spremljala v živo. Ta konflikt jo je globoko zaznamoval in v njej sprožil vseživljenjsko zanimanje za preteklost domačega mesta in za fenomen judovstva. Na pomenljiv način to dvojno afiniteto odslikava psevdonim, pod katerim je nekaj časa pisala in prevajala – Stefana Morpurgo.
Fotografija 1 (levo): Zlata Medic kot štirinajstletnica, 1940. (Osebni arhiv D. V.)
Fotografija 2 (desno): Začetna stran novele Facelija, ki jo je Zlata Vokač Medic napisala pod psevdonimom. Posvečena je ubitemu Ignácu Naciki Grofu, sinu judovskega trgovca in hotelirja Rudolfa Grofa iz Bugojna. Dva tedna po prihodu Medicev v Bosno je 19-letnika in očeta zverinsko umorila ustaška milica. (Vir: Dialogi, 1975, letnik 11. št. 9, str. 561)
