Po koncu tragedije holokavsta je tudi zaradi odhajajočih generacij preživelih naša dolžnost, da preprečimo izgubo spomina na grozote genocida med drugo svetovno vojno, holokavsta pa še posebej. Zato velja vedno znova eno od temeljnih sporočil spomina, da naj postanejo vse oblike nestrpnosti in rasizma stvar preteklosti.

Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki razpolaga z vsemi podatki o žrtvah vojne 1941–1945 in zaradi nje, je bilo med slovenskimi žrtvami holokavsta 558 Judov, od katerih jih je 481 končalo v taboriščih smrti, med njimi 392 prekmurskih Judov.

Preživeli se neradi spominjajo, da »je krematorij gorel dan in noč. Dobesedno gorelo je iz dimnika. Prihajali so vedno novi in novi transporti … Popolnoma nagi smo se morali v barakah postaviti v vrsto in posebna komisija je opravila selekcijo. Izbrali so popolnoma oslabele in izčrpane, ki sta jih bili le še kost in koža. Šlo je večinoma za tiste, ki so prišli veliko pred nami. Naložili so jih na tovornjake in odpeljali v smrt – v krematorij in plinske celice. Treba je bilo napraviti prostor za nov transport …«

Številke in razmerja so suhoparna dejstva, in če imamo pred očmi samo ta, žrtve holokavsta izgubijo posvečenost in tragiko, ki sta skriti v izgubi 6 milijonov ljudi s pripadajočimi življenji. Iz te neobvladljive množice je treba iztrgati posameznike, jim ponovno dati imena, obraze in življenjske usode.

Po Evropi takšno spominjanje poteka od leta 1994. Z umetniškim projektom Tlakovci spomina (orig. Stolpersteine) ga udejanja nemški umetnik Gunter Demnig. Po načelu »en tlakovec za eno ime« projekt obuja do pred kratkim brezimne in pozabljene žrtve nacizma. V ta standardizirani pomnik v obliki kamnitega tlakovca, prevlečenega s slojem medenine, so vgravirani osebni podatki posamezne žrtve. Tlakovci so vgrajeni v pločnik pred hišami in stanovanji na zadnjem naslovu, kjer so preganjani živeli, preden jih je doletela grozljiva usoda.

V želji, da bi se člani mariborskih judovskih družin Kohnstein in Singer na simbolni ravni ponovno umestili na ulice našega mesta, smo pobudniki projekta v januarju 2012 takšne tlakovce simbolično položili na treh lokacijah v mestu: v Ulici kneza Koclja 2, Ulici Borcev za severno mejo 2 in Nasipni ulici 68.

[royalslider id=”11″]

Ob položitvi so učenci Osnovne šole Draga Kobala Maribor in Prve gimnazije Maribor pripravili kulturni program, avtor projekta Gunter Demnig pa je tlakovce trajno vgradil v tla v juliju 2012. Položitev tlakovcev je finančno podprla Mestna občina Maribor, projekt pa je bil zasnovan pod okriljem projekta Šoa – spominjajmo se, ki ga je podprl ITF (zdaj IHRA).

Več na www.stolpersteine.eu.