Žal tudi sedem desetletij po koncu druge svetovne vojne še vedno nimamo popolne in povsem jasne slike o njenih žrtvah. Z različnimi raziskovalnimi projekti, programi spominjanja na holokavst in v zadnjih letih tudi na genocid nad Romi ter z učenjem o obeh oblikah genocida si številne organizacije in posamezniki prizadevamo v širši javnosti širiti védenje o tej temni epizodi evropske in svetovne zgodovine, ki je posegla v temeljne vrednote civilizacije in še posebej usodno zaznamovala evropsko povojno družbo. Učiti se o holokavstu, spoznavati njegove vzvode, jih razumeti in razmišljati o njihovih posledicah pomeni hkrati ohranjati spomin na njegove žrtve in še zlasti med mlajšimi generacijami razvijati senzibilnost za vse oblike genocida, etničnega čiščenja, rasizma, antisemitizma, ksenofobije in množičnega kršenja človekovih pravic.

Mednarodni projekt Kamnite solze, ki smo ga v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor zasnovali v sodelovanju s partnerskimi organizacijami v letu 2014, je večletni projekt, s katerim poudarjamo pomembnost in dvigujemo raven ozaveščenosti in družbeno-politične podpore dnevom spominjanja na holokavst in porajmos ter posredno opozarjamo tudi na probleme naraščajoče ksenofobije, antisemitizma in rasizma v današnji družbi. V sklopu projekta zato razvijamo konceptualne okvire za obeleževanje treh spominskih dni – 27. januarja, 26. aprila in 2. avgusta – oziroma ponujamo vrsto predlogov za oblikovanje tematskih programov, kot so dokumentarne razstave, predavanja, okrogle mize, znanstvena srečanja, avdio-vizualna orodja, spominske prireditve in drugi kulturni dogodki ter na osnovi predstavitve izbranih primerov dobrih praks spodbujamo tudi druge znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in kulturne ustanove oziroma ustvarjalce k aktivnemu sooblikovanju programov spominjanja na holokavst in genocid nad Romi in programov učenja o obeh oblikah genocida.

[royalslider id=”59″]

27. januar: Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

V Sloveniji 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta uradno obeležujemo od leta 2008, pri čemer smo prve konceptualne okvire za njegovo obeleževanje začrtali že s projektom Šoa – spominjajmo se, ki ga je v letih 2011−2014 podprla IHRA. Vsako leto na ta dan tako že potekajo širom po Sloveniji različni spominski in izobraževalni dogodki, v sklopu Kamnitih solz pa pripravljamo konceptualni okvir obeleževanja, ki vključuje tako geografsko širitev spominskih prireditev kakor tudi poglabljanje in krepitev njihovih izobraževalnih učinkov. Nastali konceptualni okvir načinov obeleževanja bo lahko služil kot delovno orodje za sedanje in prihodnje organizatorje spominskih dejavnosti, obenem pa poudarja pomen tovrstnih dogodkov za družbeno-kulturno življenje.

26. april: Dan spomina na žrtve holokavsta v Sloveniji

Ta dan predstavlja enega ključnih mejnikov judovske zgodovine na Slovenskem, ki še danes zaznamuje slovensko judovsko skupnost. 26. aprila 1944 so se v Murski Soboti in Lendavi vrstile množične aretacije Judov, ki so bili v naslednjih nočeh transportirani v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Deportacijo in posledično internacijo je preživelo le 65 prekmurskih Judov. Ker je večina pripadnikov judovske skupnosti na Slovenskem pred drugo svetovno vojno živela prav v Prekmurju, simbolizira ta datum skorajšnji konec judovstva pri nas. Od te demografske tragedije si judovsko prebivalstvo na Slovenskem še ni opomoglo. V okviru projekta Kamnite solze skušamo zato postaviti temelje za uradno obeleževanje tudi tega usodnega zgodovinskega trenutka na Slovenskem in razviti konceptualni okvir za vsakoletno nacionalno spominjanje.

2. avgust: Mednarodni dan spomina na žrtve porajmosa

Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000 oziroma celo milijon in pol, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. S projektom Kamnite solze se osredotočamo na zgodovinsko ozaveščanje javnosti o tej tematiki ter na dejavnosti, usmerjene na priznanje teh zgodovinskih dejstev na nacionalni ravni in njihovo vključevanje v šolske kurikulume. Še posebej se posvečamo spodbujanju zgodovinskih raziskav tega področja, da bi osvetlili kompleksnost teme in poudarili pogubne posledice genocida nad romskim prebivalstvom tako v Sloveniji kot tudi po svetu, še zlasti v sosednjih državah. Eden najbolj množičnih pobojev Romov in Sintov med drugo svetovno vojno se je zgodil v Auschwitz-Birkenauu na večer 2. avgusta 1944, ko so nacisti ukinili tamkajšnji »Zigeunerlager« (»cigansko taborišče«) in v eni sami noči v plinskih celicah kruto pobili več tisoč Sintov in Romov. V spomin na ta dogodek v posameznih državah 2. avgust že obeležujejo kot mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi, v Sloveniji pa smo prvo javno spominsko prireditev, posvečeno žrtvam porajmosa, izvedli v letu 2014 prav v sklopu projekta Kamnite solze.

Konceptualni okvir spominjanja in učenja o holokavstu in genocidu nad Romi

Projekt Kamnite solze je zasnoval Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Partnerji projekta so Frekvenca, socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih, Društvo Terne Roma – Mladi Romi, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša, Inštitut za judovsko zgodovino Avstrije.

Projekt je v letih 2014−2016 podprla Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA; projekt 2014−419). Programe Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor financira Mestna občina Maribor.

Več o projektu