Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s holokavstom, kot je koncentracijsko taborišče Auschwitz: v času delovanja, od maja 1940 do januarja 1945, je bilo tja poslanih okoli 1,3 milijona ljudi. Skupaj je bilo v Auschwitzu ubitih okoli 1,1 milijona ljudi, od tega 960.000 Judov ali skoraj vsak šesti od šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v holokavstu. Prav zato je bil 27. januar, datum osvoboditve Auschwitza, izbran za mednarodni dan spomina na holokavst.

Auschwitz je tudi taborišče, v katero je bilo odpeljanih verjetno okoli 2.600 ljudi iz Slovenije. Večina je bila Slovencev, ki so bili v to taborišče poslani kot politični zaporniki. Aretacije Slovencev so bile najbolj množične v začetku avgusta leta 1942, ko so v prehodnem taborišču v Okoliški (danes I.) osnovni šoli Celje zbrali 1.261 ljudi. Vse v starosti od 18 do 55 let so poslali v koncentracijska taborišča, največ v Auschwitz. Mlajše od 18 let so odvzeli staršem in zato jih imenujemo ukradeni otroci. Največji transport ukradenih otrok se je zgodil 10. avgusta 1942, ko so iz Celja v otroško taborišče Frohnleiten odpeljali 441 ukradenih otrok.

Z največjim transportom Slovencev v Auschwitz, ki je 9. avgusta 1942 krenil iz Celja, je bilo pripeljanih 451 Slovencev, 333 žensk in 118 moških. 10. avgusta 1942 so prispeli v Auschwitz.

Ob 80. obletnici največjega transporta Slovencev v Auschwitz smo v Sinagogi Maribor, Muzeju Velenje in Muzeju novejše zgodovine Celje zbrali pričevanja nekaj ukradenih otrok in preživelih taboriščnic ter jih združili v kratek dokumentarni film.

Vljudno vabljeni k ogledu.