Vseslovenska muzejska akcija #naprejvpreteklost, ki poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, bo doživela svojo že deseto, torej jubilejno izvedbo. Akcija je bila zasnovana v času pandemije koronavirusa, ko so bile muzejske, galerijske in druge kulturne ustanove primorane zapreti svoja vrata za obiskovalce in so iskale načine, kako navkljub zaprtju s kulturo še naprej promovirati našo kulturo, umetnost in dediščino, obenem pa tudi širiti pozitivne vrednote, kot so spoznavanje, učenje, razumevanje in sprejemanje.
Deseta izvedba akcije #naprejvpreteklost je posvečena različnim plastem raziskovanja – raziskovanja, ki ga opravljajo muzejski strokovnjaki in obiskovalci. Akcija bo potekala od 9. do 15. decembra 2024, in sicer pod gesli #naprejvpreteklost, #muzejinraziskovanje ter #muzejinustvarjalnost.
Sinagoga Maribor bo za tokratno akcijo pripravila video z naslovom Od predmeta do zgodbe: Hlače neznanega taboriščnika iz Gorenjskega muzeja.
Video bo premierno predvajan v torek, 10. 12. 2024, ob 10.00 na YouTube kanalu Sinagoge Maribor. Vabljeni k ogledu.
Avtor fotografije hlač neznanega taboriščnika, ki so predstavljene v videu, je Boštjan Gunčar. Hlače hrani Gorenjski muzej v zbirki NZV.
Do leta 1937 so uniforme iz grobega sivo-modro črtastega materiala in lesene ali usnjene cokle postale običajne obleka in obutev taboriščnikov nacističnih koncentracijskih taborišč. Vzrokov za uvedbo taboriščnih uniform, ki so jih taboriščniki imenovali zebrasta oblačila, je bilo več. Tako oblečeni taboriščniki so izstopali in zato je bil pobeg težji. Taboriščne uniforme so jih tudi demoralizirala, saj so bili nedolžni ljudje označeni kot zločinci. Uniforme so vplivale tudi na paznike, ki so zdaj v taboriščnikih videli množico zločincev in ne posameznikov. Pogosto je namenoma bila velikost uniforme neustrezna, kar je še povečalo nelagodje zapornikov.
Taboriščne uniforme so bile izdelane iz bal, proizvedenih v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück, nato pa so bile razrezane in sešite v krojaških delavnicah v vsakem od glavnih koncentracijskih taborišč. Zaradi visoke umrljivosti so novi taboriščniki pogosto dobili obleko in obutev umorjenih taboriščnikov. Taboriščniki so dobili kapo, hlače in suknjič. Taboriščnice so nosile obleko ali krilo, suknjič in naglavno ruto. Ko je bilo zaradi velikega števila novih taboriščnikov uniform pogostokrat premalo, so uporabljali bodisi druge uniforme, bodisi civilna oblačila, pogosto označena z našitim pravokotnikom sivo-modro črtastega materiala.
Vsaka od teh črtastih uniform je bila običajno na suknjiču označena s trikotnikom, ki je označeval osnovno kategorijo taboriščnika in identifikacijsko številko, ki je odslej nadomestila njihova imena. Osnovne kategorije taboriščnikov so pomenile vzroke, zakaj so bili v taborišču. Označene so bile z barvami trikotnika: rdeči – politični (Politische = Pol); zeleni ‒ kriminalec (Berufsverbrecher = BV); modri ‒ izseljenec (Emigrant = Em); vijolični ‒ Jehovova priča (Bibelforscher = Bifo); rožnati ‒ homoseksualec (Homosexuell = Homo) ter črni ‒ asocialni, tj. prostitutke in Romi (Asozial = Aso). Nekateri judovski taboriščniki so bili označeni s kombinacijo dveh trikotnikov, npr. rumeni in rožnati trikotnik, tj. homoseksualec Jud. Ostale kategorije taboriščnikov so bile z dodatnimi oznakami.
V Gorenjskem muzeju Kranj hranijo več oblačil taboriščnikov nacističnih koncentracijskih taborišč. Med njimi so tudi hlače neznanega taboriščnika na katerem je več oznak taboriščnih kategorij. Od spodaj navzgor si sledijo:
- črni krog na belem: Straftkompanie, tj. taboriščnik kazenske enote,
- rdeči krog na belem: Fluchtverdächtig, tj. begosumni taboriščnik,
- rdeči trikotnik (Grundfarbe, tj. osnovna kategorija taboriščnika): Politisch, tj. politični vzrok napotitve v taborišče,
- beli pravokotnik: pravokotnik v isti barvi kot trikotnik (tj. Grundfarbe) nad njim je pomenil Rückfällige, tj. povratnik, ponovno zaprti taboriščnik – v tem primeru bi moral biti pravokotnik rdeč, je pa bel – morda gre za napako.
Če povzamemo: vse oznake na hlačah neznanega taboriščnika kažejo na z vidika možnosti preživetja skoraj najslabšo možno kategorijo taboriščnika. Slabše bi bilo samo še, če bi bil nosilec teh hlač Jud. V tem primeru bil rdečemu trikotniku dodan še rumeni trikotnik. Žal na hlačah ni taboriščen številke in zato, vsaj za zdaj, ne vemo, komu so pripadale te hlače.
Preživeli taboriščniki so se po osvoboditvi zaradi pomanjkanja pogosto vrnili domov v taboriščnih uniformah. Zato so taboriščne uniforme ali vsaj njihove deli pogostokrat ohranjeni v muzejih.
Hlače neznanega taboriščnika iz Gorenjskega muzeja v Kranju bodo razstavljene na razstavi o taboriščnikih z območja Kranja ob gostovanju razstave »Tu se je smrt utrudila do smrti …« – slovenske žrtve Auschwitza Sinagoge Maribor. Odprtje obeh razstav bo v torek, 28. I. 2025.
