Spoštovani,
v četrtek, 24. aprila 2025, vas ob 18. uri prijazno vabimo v Sinagogo Maribor (Židovska ulica 4) na glasbeno-literarni performans in predavanje
Evridika iz pekla: pesmi iz lagerjev.
S prireditvijo bomo obeležili dva spominska dneva – dan spomina na slovenske žrtve holokavsta (26. april) in dan upora proti okupatorju (27. april) –, obenem pa tudi 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Gosta prireditve bosta dr. Milena Mileva Blažić, ki bo predstavila zgodbo Anice Kovačič, slovenske prijateljice Ane Frank, in Jani Kovačič, ki bo izbrane pesmi slovenskih taboriščnic iz zbirke Ravensbriške pesmi (ur. Erna Muser) interpretiral v njihovi uglasbeni podobi.
Evridika iz pekla je nadaljevanje glasbeno-literarnega performansa Orfej iz pekla, ki je bil v Sinagogi Maribor izveden februarja 2020. Gre za antologijo, zaokrožujočo obsežen literarno-antologijski projekt, ki v devetih razdelkih združuje različne glasove, poetike in izkustva v skupno pesnitev o trpljenju, spominu, smrti, odporu in ljubezni. Povezuje jo reinterpretacija antičnega mita o Evridiki, ki v tej antologiji ni zgolj figura posameznice, ki išče vrnitev v življenje, temveč kolektivna metafora vseh žrtev neizrekljive vojne vihre.
Ob pesmih bo predstavljeno tudi pričevanje Anice Kovačič o izkušnji internacije v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen in njenem prijateljevanju z Ano Frank, ki sestavlja globoko pretresljivo in redko dokumentirano poglavje slovenske spominske literature o holokavstu in drugi svetovni vojni. V neposredni, skromni pripovedi, prežeti z brutalno realnostjo, vznikne živa podoba trpljenja, kolektivne degradacije in tenkočutne človeškosti, ki kljub vsemu vztraja. Ena najdragocenejših dimenzij te pripovedi je opis prijateljevanja z Ano Frank. Anica Kovačič je Ano spoznala v začetku leta 1945 v Bergen-Belsnu, ko je bila Ana že popolnoma sama, saj sta njena mati in sestra umrli, oče pa je bil v drugem taborišču.
Organizatorja prireditve sta Sinagoga Maribor in ZRC SAZU. Prireditev je del projekta Kamnite solze, ki ga je podprla Mestna občina Maribor.
Dr. Milena Mileva Blažić, literarna zgodovinarka in univerzitetna učiteljica, je redna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Področja njenega znanstvenega raziskovanja so mladinska književnost, medkulturna mladinska književnost in teorija mladinske književnosti. Širše so to področja humanistike, literarne vede, slovenske književnosti. Primerjalna mladinska književnost se ukvarja s pravljicami, slikanicami in mladinsko literaturo. V znanstvenih člankih se dr. Blažić še posebej posveča večnaslovniški književnosti, ki je namenjena tako mladim bralcem kot tudi ostalim, kot je npr. Dnevnik Ane Frank. Prav tako obravnava pacifistično mladinsko književnost. Leta 1992 je izdala knjigo Kreativno pisanje: priporočnik vesele znanosti od besede do besedila, od leta 1995 do leta 1997 pa so izšli še trije delovni zvezki z istim naslovom. Vodila je številne pedagoške seminarje za učitelje slovenščine, mentorje literarnih krožkov in knjižničarje v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Je soavtorica dvakrat nagrajenih beril za osnovne šole Svet iz besed 7. Je članica znanstvenih združenj Nordic Network for Children’s Literature in International Research Society for Children’s Literature (IRSCL). V letih od 2006 do 2008 je bila tajnica Slavističnega društva Slovenije, nekaj časa je bila tudi predsednica sveta Mestne knjižnice Ljubljana in sveta Lutkovnega gledališča Ljubljana. Objavila je več monografij z zgoraj omenjenimi temami. Redno gostuje in predava na univerzah po svetu. O temi ukradenih otrok in o otrocih v taboriščih je objavila kar nekaj člankov v tujini. Tokrat bo v ospredju pričevanje Anice Kovačič.
Opomba: Bolj natančno si lahko ogledate bibliografijo na: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/11379.
Jani Kovačič, glasbenik, kantavtor, filozof, pisatelj in pedagog, je leta 1979 diplomiral iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Večino svoje poklicne poti je delal kot srednješolski profesor na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad, sočasno pa je gradil tudi svojstveno in prepoznavno glasbeno kariero. Izdal je več kot deset studijskih albumov, napisal, uglasbil in pripravil pa je skupaj več kot sto pesmi različnih zvrsti, vključno z glasbo za gledališče in film. V letih od 1986 do 1994 je bil tudi glasbeni urednik v Cankarjevem domu v Ljubljani. V zadnjih letih se je z glasbeno-literarnima performansoma Orfej iz pekla in Evridika iz pekla, v sklopu katerih interpretira t. i. lagerske pesmi ali pesmi taboriščnikov in taboriščnic iz koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne, poklonil tem izjemnim pričevalcem človeške krutosti in nečlovečnosti, obenem pa tudi volje do življenja, upanja in večnega optimizma.
