Keramika, kakor z zbirno besedo imenujemo izdelke iz žgane gline, je eden najstarejših in brez dvoma najbolj vsestransko uporabnih materialov, s katerimi človek udejanja svoje ročne umetno-obrtne in tudi umetniške potenciale. Slednje razkrivajo tudi dela izbranih izraelskih umetnikov – keramičarjev, ki so na ogled na razstavi Predstavi se, v čem si najboljši. Keramičarska umetniška scena […]

Zgodbo o najpomembnejši judovski skupnosti na Slovenskem, ki je pomembno zaznamovala srednjeveško življenje v trgovskem vozlišču med Benetkami in Dunajem, bomo premierno predstavili v Sinagogi Maribor v torek, 24. 4. 2012, ob 19:30. Predvajanje igrano-dokumentarnega filma Marpurgi bomo ponovili ob 21:00. Vabljeni!

Ob izidu romana Zgodba o ljubezni in temnini ter nastajanju antologije hebrejske književnosti bo Slovenijo obiskal najbolj znani izraelski intelektualec, romanopisec in esejist Amos Oz. Amos Oz je že več let eden od kandidatov za Nobelovo nagrado. Njegov opus kritično opisuje izraelsko stvarnost in skuša najti poti za sožitje in toleranco med Izraelci in Palestinci.

Vljudno vas vabimo na humanistični simpozij Koncepti in podobe duše, ki bo v torek, 6. marca 2012, s pričetkom ob 10. uri, v Sinagogi Maribor, Židovska ulica 4. Simpozij je osrednji del spremljevalnega programa ob fotografski razstavi Duše, avtorja Dušana Šarotarja. Program predavanj: dr. Marjan Toš: Duše v mariborski sinagogi dr. Marko Uršič: Duša in

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave Duše, ki bo v torek, 7. februarja 2012, ob 18. uri v Sinagogi Maribor, Židovska ulica 4. Razstavo bo odprl dr. Janez Balažic. Recital: Boštjan Baša, harmonika Dušan Šarotar, pesniške podobe »Duše Dušana Šarotarja, ki so se slutljivo naselile v fotografije oblakov, so lepe. So skrajno domišljeni fotografski zapisi

Vabljeni na znanstveno srečanje Vsako leto eno ime, Preganjanje Judov na območju okupirane Jugoslavije 1941–1945 (Slovenija, Srbija) in slovenski pravičnik Andrej Tumpej, ki bo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, 26. januar 2012, ob 9:00. Vsako leto eno ime 2012, vabilo

Še ne sedemdeset let po osvoboditvi nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz se zdi, kakor da se enega najhujših genocidov človeštva – holokavsta – spominjajo le še redki preživeli taboriščniki, medtem ko postaja ta tragična epizoda iz naše polpretekle zgodovine za zdajšnje generacije nekaj vse bolj oddaljenega, skoraj zabrisanega. V prizadevanju, da preprečimo izgubo spomina na eno