V sklopu prizadevanj po celoviti znanstveni predstavitvi holokavsta je bilo v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se zasnovano znanstveno srečanje, poimenovano Vsako leto eno ime. Z njim strokovno in širšo laično javnost seznanjamo z najnovejšimi izsledki raziskav uglednih raziskovalcev, zgodovinarjev, sociologov in antropologov, s posebnim poudarkom na predstavitvah slovenskih pravičnikov med narodi. Na znanstvenih srečanjih […]

Slavko Goldstein – zgodovinar, politik, publicist, založnik, novinar, in scenarist je zagotovo ena najbolj zanimivih in vplivnih osebnosti hrvaškega javnega življenja. Njegova življenjska zgodba je izjemna. V sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2013, s katerim obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, se bomo srečali z Slavkom Goldsteinom (1928). Gre za zgodovinarja judovskega rodu,

1. novembra 2005 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo, s katero je razglasila 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Dolžnost zdajšnjih generacij in zgodovinopisja je, da 68 let po koncu holokavsta preprečimo izgubo spomina na eno najtemnejših plati zgodovine minulega stoletja. Kljub majhnosti slovenskega ozemlja in maloštevilni pred in po vojni judovski populaciji

25. avgusta 1992 je bil v Sarajevu uničen eden najbolj reprezentativnih objektov avstro-ogrskega obdobja, ki je med drugim od leta 1947 nosil funkcijo nacionalnouniverzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine, tj. Vijećnica. Na ta žalosten datum je bilo zaradi ognja, povzročenega s strani agresorskih granat, uničenega 90 % knjižničnega sklada oz. več kot 2 milijona knjig, člankov

Kohnsteini in Singerji, do nedavnega pozabljena imena žrtev holokavsta, tudi v Mariboru vnovič prihajajo v javni spomin. Naj njihova navzočnost v obliki Tlakovcev spomina simbolno pomeni konec molka in začetek trajnega pomnjenja – ko se boste spotaknili ob njihovo ime na Tlakovcu spomina, se jih boste spomnili. Umetniški projekt Gunterja Demniga Tlakovci spomina/orig. Stolpersteine poteka

Ruža Klein Meštrović je bila v strokovni in laični javnosti dolgo časa znana kot prva soproga slavnega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Znana je bila njena vloga pri formiranju Meštrovićevega umetniškega izraza, šele razstava v Moderni galeriji v Zagrebu z naslovom Ruža Klein Meštrović – neznana umetnica pa je pred nekaj leti razkrila, da je bila

Evropski dan judovske kulture (EDJK) je vseevropski projekt, ki se tradicionalno odvija prvo septembrsko nedeljo v številnih evropskih mestih, njegov poglavitni namen pa je prezentirati judovsko zgodovino in kulturno dediščino na stari celini. Mednarodni organizacijski odbor vsako leto določi osrednji slogan projekta, letošnji je na temo judovskega humorja, organizatorji pa so pri pripravi dogodkov v

Sarajevska Hagada je izjemen in redek primer srednjeveške Hagade, ki velja za eno najlepših knjig te vrste na svetu in največjih svetovnih biserov judovske kulture. Še vedno ni docela pojasnjeno, kako je prišla v Sarajevo. Med drugim je bila nekaj časa v Benetkah in čisto mogoče je, da je nekoč potovala čez slovensko ozemlje. Seveda

Kulturni center Sinagoga oz. Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor je v letu 2011 praznoval desetletnico delovanja. Ob tej priložnosti so bili zasnovani različni programi, s katerimi smo želeli splošno javnost in kulturno-umetniške ustvarjalce doma in na tujem spodbuditi k še bolj poglobljenemu doživljanju zanimivega kulturnozgodovinskega spomenika – nekdanje srednjeveške sinagoge v Mariboru. Slednja zrcali

Program »Repatriacija«, ki ga Literarna hiša Maribor pripravlja v okviru projekta Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, skuša v Maribor ponovno privabiti priznane kulturne ustvarjalce, ki so mesto ob Dravi zapustili že dolgo tega. V Mariboru rojeni skladatelj Janko Jezovšek – Jizou od leta 1965 živi in deluje kot »gostujoči umetnik« pretežno v nemškem jezikovnem