Priznani slovenski fotograf Branimir Ritonja na tokratni razstavi v Sinagogi Maribor predstavlja serijo fotografij judovskih pokopališč na prostranem območju od Benetk in Trsta, preko Rožne Doline pri Novi Gorici, Dolge vasi pri Lendavi in Varaždina vse do Bratislave, Brna, Mikulova, Prage in Krakova. S temi fotografijami se je prvič doslej posvetil dokumentarnemu raziskovanju kulture judovskih pokopališč.
Branimir Ritonja (1961) je svoje prve črno-bele fotografije v temnici razvijal že kot osnovnošolec. Leta 1981 je postal član Fotokluba Maribor, tam pa je spoznal tudi svojega prvega dolgoletnega mentorja Ivana Dvoršaka. Pri umetniškem ustvarjanju ga vodi nenehna želja po eksperimentiranju in odkrivanju novega v fotografskem mediju. Leta 1995 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) podelila naziv umetnik fotografije, Fotografska zveza Slovenije pa tri leta kasneje častni naziv mojster fotografije. Od leta 2002 deluje kot predsednik Fotokluba Maribor, je tudi član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Maribor. Svoja dela je doslej predstavil na več kot 600 skupinskih in 47 samostojnih razstavah doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel več kot 110 nagrad, med drugim tudi plaketo Francoske fotografske zveze in Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture.
Branimir Ritonja v seriji Judovska pokopališča dokumentira prostore tuzemskega »zadnjega počitka« umrlih pripadnikov judovskih skupnosti in obenem razkriva zanimivo analogijo sorodnosti, podobnosti in različnosti judovskih pokopališč v različnih krajih, s tem pa tudi arhitekturo kulture spominjanja na umrle, ki se je razvijala vse bolj razpeta med tradicijo, sekularizacijo in vplive drugih kultur (na primer umetelno okrašeni nagrobniki z upodobitvami simbolov, izkazujočih bodisi družinsko ali poklicno pripadnost umrlih bodisi njihov statusni položaj v skupnosti, ali celo s podobami pokojnih, razkošne grobnice itn.). Dokumentarno pričevalnost posnetih motivov je fotograf ob tem okrepil s premišljenim izborom kompozicij, z izbrano estetiko črno-belega formata pa je nastalim delom vdihnil moč neposrednosti in sugestivnosti, ki njegova dela dviguje nad zgolj dokumentarno raven.
Razstava smo pripravili kot del projekta Evropski dnevi judovske kulture 2017: Judovska diaspora, v Sinagogi Maribor pa je na ogled vse do 3. novembra 2017.
