Judovsko pokopališče oziroma židovski cintor, kot smo poimenovali literarni večer, je izbor iz več svetovnih judovskih antologij. Prva je izšla v Londonu 1980 z naslovom Antologija židovske poezije v poljščini. V njej so zbrani stihi poljskih Judov, ki so ustvarjali v letih 1868 do 1968. Izbor in podatke je zbral književnik Zew Szeps. V antologiji […]

»Doumel sem pomen najgloblje skrivnosti, ki jo izpovedujeta človeška poezija in človeško mišljenje in verovanje: odrešitev s pomočjo ljubezni in v ljubezni. Sprevidel sem, da lahko človek, ki na tem svetu nima ničesar več, dosega blaženost, pa čeprav le za trenutek, skozi meditacijo o ljubljenem človeku.« (V. Frankl) Pomen glasbe v življenju Judov najdemo že

V čast največjemu slovenskemu pesniku praznujemo 8. februarja Prešernov dan, s katerim obeležujemo spomin na pesnikovo življenje in delo. V ta namen slovenski muzeji, galerije in kulturni zavodi na široko odpremo vrata svojih ustanov, v želji, da bi kulturno in umetniško snovanje približali ljudem. Temu se pridružuje tudi Sinagoga Maribor, ki bo 8. februarja odprta

Kdo je Jud? Na čem temelji individualno judovstvo? Kdo je bil od nekdaj Jud in kdo se je za judovstvo odločil kasneje? Na ta vprašanja odgovarja gostujoča razstava fotografij avstrijskega fotografa Petra Rigauda, ki je v sodelovanju z Judovskim muzejem Dunaj posnel serijo portretov dunajskih Judov in Judinj, soočenih z vprašanji judovske identitete. Iskanje identitete

V sklopu prizadevanj po celoviti znanstveni predstavitvi holokavsta je bilo v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se zasnovano znanstveno srečanje, poimenovano Vsako leto eno ime. Z njim strokovno in širšo laično javnost seznanjamo z najnovejšimi izsledki raziskav uglednih raziskovalcev, zgodovinarjev, sociologov in antropologov, s posebnim poudarkom na predstavitvah slovenskih pravičnikov med narodi. Na znanstvenih srečanjih

Slavko Goldstein – zgodovinar, politik, publicist, založnik, novinar, in scenarist je zagotovo ena najbolj zanimivih in vplivnih osebnosti hrvaškega javnega življenja. Njegova življenjska zgodba je izjemna. V sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2013, s katerim obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, se bomo srečali z Slavkom Goldsteinom (1928). Gre za zgodovinarja judovskega rodu,

1. novembra 2005 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo, s katero je razglasila 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Dolžnost zdajšnjih generacij in zgodovinopisja je, da 68 let po koncu holokavsta preprečimo izgubo spomina na eno najtemnejših plati zgodovine minulega stoletja. Kljub majhnosti slovenskega ozemlja in maloštevilni pred in po vojni judovski populaciji

25. avgusta 1992 je bil v Sarajevu uničen eden najbolj reprezentativnih objektov avstro-ogrskega obdobja, ki je med drugim od leta 1947 nosil funkcijo nacionalnouniverzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine, tj. Vijećnica. Na ta žalosten datum je bilo zaradi ognja, povzročenega s strani agresorskih granat, uničenega 90 % knjižničnega sklada oz. več kot 2 milijona knjig, člankov

Kohnsteini in Singerji, do nedavnega pozabljena imena žrtev holokavsta, tudi v Mariboru vnovič prihajajo v javni spomin. Naj njihova navzočnost v obliki Tlakovcev spomina simbolno pomeni konec molka in začetek trajnega pomnjenja – ko se boste spotaknili ob njihovo ime na Tlakovcu spomina, se jih boste spomnili. Umetniški projekt Gunterja Demniga Tlakovci spomina/orig. Stolpersteine poteka

Ruža Klein Meštrović je bila v strokovni in laični javnosti dolgo časa znana kot prva soproga slavnega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Znana je bila njena vloga pri formiranju Meštrovićevega umetniškega izraza, šele razstava v Moderni galeriji v Zagrebu z naslovom Ruža Klein Meštrović – neznana umetnica pa je pred nekaj leti razkrila, da je bila