Pomen glasbe v življenju Judov najdemo že v samih začetkih Geneze, saj so glasbeniki omenjani med tremi temeljnimi poklici. Glasbo so dojemali kot nekaj nujno potrebnega v vsakdanjem življenju, saj bogati človeško bivanje in vanj vnaša lepoto. Judovska glasba se je razvijala v teku časa, skozi dolgo pot zgodovine. Tako je lahko globoko religioznega značaja […]

8. februarja 1849 je umrl eden največjih slovenskih pesnikov – France Prešeren. Obletnico njegove smrti vsako leto zaznamujemo s Slovenskim kulturnim praznikom, v mnogih slovenskih muzejih, galerijah in drugih kulturnih zavodih pa ob tej priložnosti pripravijo dan odprtih vrat. V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor bomo Slovenski kulturni praznik obeležili že v petek, 7.

Nacistično preganjanje Judov med drugo svetovno vojno je bilo silovito in le redki Nejudi so si upali pomagati žrtvam uničujoče rasne politike. Yad Vashem – svetovni dokumentacijski, raziskovalni, izobraževalni in komemorativni center holokavsta – že desetletja raziskuje zgodbe teh pogumnih posameznikov, ki so Jude reševali pred gotovo smrtjo, in jim podeljuje nazive Pravičnikov med narodi.

Še ne sedemdeset let po osvoboditvi nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz se zdi, kakor da se enega najhujših genocidov človeštva – holokavsta – spominjajo le še redki preživeli taboriščniki, medtem ko postaja ta tragična epizoda iz naše polpretekle zgodovine za zdajšnje generacije nekaj vse bolj oddaljenega, skoraj zabrisanega. V prizadevanju, da preprečimo izgubo spomina na eno

Poznani so kot »Cigani«, a sebe imenujejo Romi ali Sinti. V skladu z dogovorom na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu za vse nekoč Cigani imenovane ljudi dosledno uporabljamo izraz Romi. Prisotnost Romov na evropskih tleh in njihov izvor sta bila dolgo neznanka, predvsem zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov. Kot ključ za razumevanje zgodovine

Evropski dan judovske kulture obeležujemo v Sloveniji že osmič zapovrstjo in tudi tokrat se bodo zvrstile različne prireditve tako v Mariboru, Ljubljani, na Ptuju, v Murski Soboti in Lendavi kot tudi v Negovi, ki se kot prizorišče projektu priključuje prvič. Čeprav se bo letošnji EDJK odvijal na zadnjo septembrsko nedeljo tik za praznovanjem sukota, bomo

Michel D’Anastasio je eden najbolj eminentnih hebrejskih kaligrafov na svetu, a vendar je njegovo delo v srednji Evropi razmeroma neznano. Umetnikovi kaligrafski začetki segajo v leto 1989 in vse odtlej predano raziskuje izrazne možnosti, ki jih ponujajo lepopisno zapisane črke. Nad hebrejsko abecedo se je navdušil na popotovanju po Izraelu leta 2004, ko se je

Judovska zgodovinska izkušnja s pismenostjo je poduk o pomenu izobraževanja, ki bi ga morali vsi upoštevati, še posebno v negotovih časih. Tudi danes Judje bistveno več vlagajo v izobrazbo od poprečja, opravljajo bolj zahtevna dela in eden od rezultatov takega ravnanja je tudi število Nobelovih nagrad, ki neverjetno presega delež Judov v prebivalstvu planeta. Drugo

Problem sistematično zatrtega socialnega spomina, ki je po drugi svetovni vojni ovil usodo slovenskih Judov in holokavsta v pozabo, je sam na sebi del študij in preučevanj, ki jih Sinagoga Maribor že nekaj let načrtno vzpodbuja v kontekstu prizadevanj po odpravljanju dolgoletnega javnega, političnega in strokovnega molka o holokavstu in njegovih posledicah na današnjih slovenskih

Po desetih letih, odkar je Jakov Bararon v Sinagogi Maribor razstavil serijo slik Or Hadaš – Nova svetloba, se ta priznani likovni umetnik ponovno predstavlja mariborskemu in slovenskemu občinstvu. Tokrat z najnovejšim ciklusom slik, poimenovanim Vista (Pogled), s katerim avtor ostaja zvest iskanju iz bogatega judovskega izročila izhajajočega bistva, ki ga razkriva v likovno prepoznavnih