Program Sinagoge

 

Estera ali praznik usod

Predstava

25. 4. 2019, 18:00

Spoštovani,

26. aprila letos bo minilo 75 let od začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja. Večina jih je bila odpeljanih v Auschwitz-Birkenau in bila tam tudi usmrčenih. Slovenska judovska skupnost je tako doživela še zadnji usodni udarec, saj je le malo Judov s slovenskega ozemlja preživelo holokavst. Ob 75. obletnici začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja se bomo spominu na slovenske žrtve holokavsta poklonili s predstavo Estera ali praznik usod v izvedbi Lutkovnega gledališča Pupilla iz Lendave.

Predstava bo v četrtek, 25. aprila 2019, ob 18. uri v Sinagogi Maribor na Židovski ulici 4. Predstava je namenjena starejšim od 9 let.

Cena vstopnice je 10,00 €. Kupiti jih je mogoče pri blagajni LGM, Vojašniški trg 2A (Lent), od ponedeljka do petka med 10.00 in 13.00, v četrtek tudi med 15.00 in 18.00. Gostovanje predstave v Mariboru organizirata Lutkovno gledališče Maribor in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Vljudno vabljeni!


O predstavi

Esterina knjiga (מגילת אסתר) sodi v tretji del judovske Tanake in je ena od knjig Stare zaveze krščanske Biblije. Pripoveduje o zaroti proti Judom v času perzijskega kralja Ahasverja, najverjetneje v 5. stoletju pred našim štetjem. Estera je bila judovska sirota, ki jo je posvojil stric Mordohej, kraljevi pisar, zaradi neverjetne lepote (videza in značaja) pa si jo je kralj izbral za ženo in se za njeno poreklo ni menil. Ker se Mordohej, ki se je kot Jud klanjal samo Bogu, nekoč ni hotel pokloniti hudobnemu podkralju Hamanu, je ta ukazal pomoriti vse Jude v kraljestvu in zapleniti njihovo imetje. Dan pokola je določil z žrebom (s purom). Estera je na stričevo prigovarjanje tvegala svoje življenje, stopila pred kralja, zahtevala soočenje s Hamanom, kralju razkrila resnico in tako rešila sebe in svoje ljudstvo pred genocidom. Kralj je namesto Mordoheja dal obesiti Hamana. Nekje drugje mnogo kasneje neka druga Estera živi svoje srečno otroško življenje. Vsako leto z družino in prijatelji praznuje tudi radostni purim, praznik veselja in svetlobe, poimenovan po nesrečnem žrebu. Ob branju zgodbe o kraljici Esteri tradicionalno ropota ob imenu hudobca in se spomni na tisti zgodovinski trenutek zla, ki se ne sme več ponoviti. Piše se leto 1944 v nekoč cvetoči Dolnji Lendavi na robu Lendavskih goric …

Zasedba: Petra Kavaš, Vitomir Vratarič; režiser: Miha Golob; avtorica koncepta in dramaturginja: Mojca Redjko; avtorica likovne podobe: Sabina Šinko; izdelovalec opreme: Milan Gal; tehnična/-i vodja: Sabina Šinko / Milan Gal. V predstavi so uporabljene avtentične fotografije neznanih avtorjev s stalne razstave v Sinagogi Lendava ter fotografije iz knjige Mirjane Gašpar in Beate Lazar Židje v Lendavi / A lendvai zsidózág in iz osebnih arhivov. Razvoj projekta je podprla vokalna inštitucija Carmina Slovenica. Judovsko pesem Hayu Leilot (Orland-Zeira) na posnetku poje Rok Tkavc.


Slider by webdesign