Programe Sinagoge

 

Koncert judovske glasbe

Glasbeni dogodek

Grad Negova: 14. 9. 2014, ob 17.30

V sklopu aktivnosti ob obeleževanju letošnjega Evropskega dneva judovske kulture vabimo obiskovalce, da se nam v nedeljo, 14. septembra pridružijo v Gradu Negova, kjer bomo v sodelovanju z zavodom Kultprotur – Zavod za kulturo, turizem in promocijo iz Gornje Radgone pripravili koncert judovske glasbe.

Ob 17.30 se bo koncert pričel z nastopom Klarise Jovanović in skupine Della Segodba, ki jo sestavljajo Vasko Atanasovski (flavta, sopransax, tolkalo, glas), Luka Ropret (kitara, glas), Marjan Stanić (tolkala) in Žiga Golob (kontrabas, glas). Glasbeniki nam bodo z nastopom Pesmi španskih Judov predstavili sefardsko glasbeno izročilo.

Glasbena zapuščina španskih Judov je izjemno bogata: sledovom liturgičnih napevov s posvetnimi besedili, srednjeveškim romancam in baladam, pesmim, ki so bile namenjene ožjemu družinskemu krogu, obrednim pesmim pa tudi tistim, ki tako kot vsepovsod po svetu razkrivajo drobce življenja, najsi bo tragično ali komično, so se v novih domovinah pridružili napevi in ritmi dežel, v katerih so se Judje po izgonu iz Španije, leta 1492, naselili. Tudi jezik, srednjeveška španščina, je v svoj korpus sprejela obilo besed iz novih soseščin. In obratno: v številnih bosenskih sevdalinkah odzvanjajo melodije sefardskih pesmi. Judovske skupnosti pa niso samo ohranjale in gojile svoje dediščine, v njihovih nedrjih so vse do druge svetovne vojne nastajale nove pesmi v arhaičnem ladinu, v jeziku, ki so ga njegovi govorci tako skrbno čuvali kot ključ domače hiše v Španiji, iz katere so bili izgnani.

Ob 19. uri bo sledil še koncert mariborske etno-klezmer skupine Kontra-Kvartet v zasedbi Daliborka Ancel (harmonika), Vesna Čobal (violina), Petar Marić (kitara) in Branko Smrtnik (kontrabas).

Klezmer glasba je pisana in bogata kot je sama zgodovina judovskega ljudstva, ki je tisočletja preživelo na begu, da bi ohranilo svojo nebeško nadarjenost in izročilo prednikov. To je glasba židovskih trubadurjev – klezmorinov in zajema veliko priljubljenih skladb iz različnih avtohtonih kultur: romunsko, rusko, poljsko, ukrajinsko, litovsko, grško, otomansko (turško), arabsko, na Madžarskem še romsko in kasneje od 19. stoletju še ameriški jazz. Ker je klezmer živa, melodična, čutna, vesela in zelo dramatična glasba, polna strasti, dramatičnosti in melahonlije, ki poslušalcev nikoli ne pusti ravnodušnih, jo skupina Kontra-Kvartet poustvarja s s posebnim občutkom in ljubeznijo.

 

Častni pokrovitelj Evropskega dneva judovske kulture 2014 v Sloveniji je Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.


Slider by webdesign