Judi na Slovenskem

Materialnih ostankov, ki bi izpričevali judovsko prisotnost na Slovenskem v zgodnjih stoletjih, tako rekoč ni, zato ni znano, kdaj točno so se Judi naselili v slovenskih deželah. Kljub relativni številčni majhnosti pa so na Slovenskem pomembno sooblikovali gospodarsko in kulturno podobo današnje Slovenije.

V pozni antiki se je del Judov naselil na meji slovenskega etničnega prostora v tedaj razviti Akvileji (Ogleju) in Gradežu, kjer naj bi bili organizirani domnevno večji judovski skupnosti, medtem ko so Judi na slovenskem etničnem ozemlju v pisnih virih omenjeni šele v 9. in 10. stoletju, ko se intenzivneje razvijata promet in trgovina tudi na večje razdalje.

V 10. in 11. stoletju nastajajo v vzhodnoalpskem prostoru judovske vasi in tako imenovani judovski kraji (Judendorf, Judenburg, Judenberg, Judengraben, Ždovlje, Ždovše ali Ždinja ves/vas), a te večinoma trgovske postojanke do konca 12. stoletja zamrejo oziroma pridobijo trške pravice. Od tega časa se Judi naseljujejo v večjih trških naselbinah in porajajočih se mestih, najprej na Koroškem, nato na Štajerskem. Po nemško zvenečih imenih sodeč, so se v naše kraje priselili porenski Judi.

Judi so se tudi na Slovenskem ukvarjali zlasti s trgovino in posojilnimi posli ter so sestavljali zelo mobilen sloj prebivalstva. Pogosto so se selili med mesti, kjer so imeli razvejene poslovne stike in sorodstvene vezi: v srednjeveški Maribor na primer so se priseljevali Judi iz Ljubljane, Celja, s Ptuja, iz Radgone, Gradca in iz krajev, kamor so se selili tudi mariborski Judi.

Srednjeveški izgon

Ob koncu srednjega veka je cesar Maksimilijan I. z odlokoma izgnal Jude iz Koroške in Štajerske (1496/97), leta 1515 so bili Judi pregnani še iz Kranjske. V stoletjih, ki so sledila srednjeveškim izgonom, so Judi sicer vzdrževali gospodarske stike z deželami, od koder so bili pregnani, vendar se na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem zaradi prepovedi niso več stalno naseljevali. Šele v 18. stoletju so se pričeli ponovno priseljevati v slovenske dežele, tedaj se je največ Judov naselilo v Prekmurju, ki je pripadalo ogrskemu delu avstro-ogrske monarhije.

Vrnitev s tragičnim koncem

Judovska skupnost v pokrajini ob Muri je dosegla vrh ob koncu 19. stoletja in bila nato v prvih desetletjih 20. stoletja najbolj vplivna in dejavna na celotnem slovenskem ozemlju. Žal je bila uničena v holokavstu med drugo svetovno vojno, ko so tudi slovenski Judi doživeli veliko preganjanje in uničenje v zloglasnih uničevalnih koncentracijskih taboriščih. Vojno morijo so preživeli le redki Judi, ti so se po vojni sicer vrnili v Slovenijo, a nato bodisi emigrirali bodisi se javno niso več opredeljevali za Jude. Judi na Slovenskem so bili tudi z ukrepi povojnih oblasti potisnjeni na rob javnega življenja in zgodovinskega spomina.

Leta 2002 naj bi bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v Sloveniji živelo 28 Judov po narodnosti in 99 pripadnikov judovske veroizpovedi, medtem ko naj bi po nekaterih neuradnih ocenah na Slovenskem še živelo od 300 do 500 ljudi judovskega porekla. Krovna organizacija Judov v Sloveniji je Judovska skupnost Slovenije s sedežem v Ljubljani.


Slider by webdesign